Miha Nemec, Nejc Valenti
Hotel Modra opica
Mestno gledališče Ptuj in SNG Drama Ljubljana
Zasedba
Režiser: Miha Nemec
Dramaturg: Nejc Valenti
Kostumografinja: Bjanka Adžić Ursulov
Scenografinja: Petra Veber
Skladatelj: Teo Collori
Lektor: Arko
Koreografinja: Leja Jurišić
Oblikovalka luči: Petra Veber
Korepetitorka: Aleksandra Čermelj
Oblikovalka prstana: Martina Lončar
Igrajo
Ignacij Borštnik: Gregor Baković
Zofija Borštnik: Maja Sever
Gospa Češarkova: Veronika Drolc
Fran Govekar: Alojz Svete
Etbin Kristan: Rok Vihar
Cara Negri: Miranda Trnjanin
Ivan Štefe: Boris Mihalj
Ivan Tavčar: Zvone Hribar
O uprizoritvi
Premieri:
Mestno gledališče Ptuj: 19. september 2014
SNG Drama Ljubljana (Mala Drama): 10. oktober 2014
Predstava traja 2 uri in 15 minut ter ima en odmor.
Da je slovenska kulturna zgodovina gledališko zanimiv material je ustvarjalni dvojec: Miha Nemec in Nejc Valenti dokazala že v dveh predstavah, ki smo ju mogli videti tudi na tednu slovenske drame Liferanti in Rokovnjači, slednji so osvojili tudi veliko nagrado TSD. Zgodovine na odru ne poustvarjata iz akademsko historičnih razlogov, pač pa zato, ker se v dilemah in dramah preteklosti kažejo tudi te, ki jih živimo danes. Tako ali tako se zdi, da Slovenci veliko zgodb iz preteklosti igramo vedno znova, v bolj ali manj tragikomičnih variacijah.
Hotel Modra opica pogleda v čas, ko je v podaljšanih porodnih krčih raslo slovensko poklicno gledališče. V središču tega zorenja je bil prav gotovo Ignacij Borštnik, ki si je s svojim gledališkim ustvarjanjem prizadeval, da bi tudi slovenski teater stopil na prste in pogledal onkraj plank svojega domačega vrtička. Pa je bil v tem svoje prizadevanju tako osamljen, da je pobral šila in kopita ter jo mahnil onkraj meja in našel tak kulturni prostor v Zagrebu, kjer so ga sprejeli povsem drugače. Ko pa je domači Taliji začela pojemati sapa, so poslali po njega, naj ji da novega vetra. Gledališki junak pogumno sprejme nalogo in spet pade v isto blato, iz katerega je nekoč splezal.
V odrski verziji te zgodbe bomo tako spet srečali vrle slovenske može iz junaških časov narodnega prebujanja, a kot je od avtorjev Liferantov lahko pričakovati ne bodo povsem taki, kot smo jih vajeni iz šolskih čitank.
Sem rekel, da bi moral Dramo voditi Cankar!
Morda je danes, nam sporočata Nemec in Valenti, edini odnos do (naše) zgodovine mogoč le pod plaščem ironije in sarkazma, saj bi se drugače nemara znašli na nevarnem robu patosa in solzavosti?
Ivo Svetina, Pogledi