Angel pozabe

O uprizoritvi

Naslov izvirnika: Engel des Vergessens

Roman Maje Haderlap je ob izidu doživel izjemen sprejem, saj je v njem literarno domišljeno, poetično in subtilno povedala zgodbo, ki je ostajala na robu družbenega spomina, še posebej v Avstriji. Usodo manjšinske skupnosti koroških Slovencev pripoveduje skozi avtobiogiografsko družinsko kroniko, ki sega od druge svetovne vojne do sedanjosti. Vanjo pa so vpletene vse velike sile in ideje, ki so usodno vplivale na položaj skupnosti in njenih posameznikov, med katerimi imajo največjo težo travme druge svetovne vojne in časa po njej. Skozi lirično osebno izpoved spregovori o spominih: lastnih, družinskih, kolektivnih, povedanih in zamolčanih. Odrska priredba je uspela romanu dodati novo dimenzijo in notranjemu svetu dodati zunanjo podobo v izvrstnih premišljenih igralskih interpretacijah.
 

Veš, če te je v gozdu strah, je treba peti partizanske pesmi.

Maja Haderlap

Ko se predstava Angel pozabe v režiji in priredbi Igorja Pisona sklene v svoji mehkobni spravi, gledalec pod vplivom prvovrstne gledališke izkušnje le stežka razbere, od česa je pravzaprav najbolj "zadet". Je to zaradi natančno zamišljene priredbe romana; zaradi na videz pridušene in nazorsko nepristranske režije, ki je razlog, da se zgodba izriše v vsej svoji čutni in politični pretresljivosti?

Je to zaradi sunkov biografske resničnosti, ki prek fikcije znova vzniknejo kot živo verjetne podobe? Nedvomno zaradi vsega naštetega, a kronanje dogodka je pripisano izvrstni igralski zasedbi, ki v sebi nosi nalezljivo žarišče popolnega užitka v igranju.

Zala Dobovšek, Delo

Fotogalerija