Komedija o koncu sveta

O uprizoritvi

Krstna uprizoritev

Premiera - 27. marec 2015 , otvoritvena predstava 45. tedna slovenske drame

Dramatik Evald Flisar se v Komediji o koncu sveta, za katero je leta 2013 prejel Grumovo nagrado, na nevsiljiv način ukvarja z najbolj aktualnimi globalno-lokalnimi ekološkimi temami.

Komedija o koncu sveta me je v hipu pritegnila zaradi svoje metaforične aktualnosti in ironičnega pogleda na svet in človeško delovanje. Konec sveta je pred vrati in grozeče nabija po njih. Akterjem Komedije pa se plete po glavi, kako bi lahko s tem kaj zaslužili.

Janez Burger

Komedija o koncu sveta je farsa o farsi, znotraj katere je še ena farsa. Je farsa, kot je naša resničnost farsa, čeprav, kot se izrazi njen junak, "ni čas za farse. Resničnost zahteva resne drame." Resničnost zahteva, kakor avtor natančno ugotovi, da se vprašamo o koncu sveta, da se vprašamo, ali bo treba zasaditi in ograditi lasten zelenjavni vrt ali še naprej saditi le travo – in jo preprodajati … Natanko to se na obrobju mesta v hiši z zapuščenim vrtom, na skoraj beckettovskem prizorišču sprašujejo štiri osebe, vse zaznamovane s svojo namišljeno gledališko resničnostjo, a vendar vse zlahka prepoznavne iz naše neposredne resničnosti. Podnajemnik Joe Orton, nerealiziran dramatik, lastnica Elvira, nerealizirana igralka, novi podnajemnik Majerhold, okoljski znanstvenik pod krinko, in Konjevič, človek z različnimi izmišljenimi identitetami, se o namembnosti vrta in reševanju sveta ne morejo sporazumeti in tako nam avtorjeva vse prej kot optimistična dramska napoved načina reševanja aktualnih težav družbe na pragu konca sveta daje jasno vedeti, da bodo v bitki načelnih inovatorjev in brezvestnih zaslužkarjev kakor že tolikokrat in kljub apokaliptičnim napovedim zmagali slednji. Zraven pa se ob tem dramskem besedilu s spretno izpisanimi dialogi in polnem aforizmov ter inteligentnih besednih iger sprašujemo, kaj je v njem in tudi sicer sploh resnično, kdo je pristen in kdo se skriva pod krinko, in predvsem, ali je konec sveta prihajajoča realnost ali zgolj kulisa bitke med različnimi interesi, bitke, v kateri so v ilegali tako revolucionarni znanstveniki kot izkoriščevalski dobičkarji. Komedija o koncu sveta se tako na nevsiljiv in svež način ukvarja z najbolj žgočimi globalno-lokalnimi temami ter nam živo odslikava domače in tuje stanje duha, ob tem pa daje slutiti, da je ves svet le oder in da zato morda nikoli ne bomo poznali odgovora na vprašanje iz naslova nikoli napisane Ortonove drame: "Zakaj so propadle vse kurčeve vrednote?"
(povzeto po utemeljitvi strokovne žirije za Grumovo nagrado, ki jo je Evald Flisar prejel leta 2013)

Pisatelj, dramatik, esejist, urednik, prevajalec Evald Flisar je prejel nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Njegova dela so prevedena v triintrideset jezikov, med njimi angleški, nemški, češki, arabski, bengalski, hindi, malajski, marati, indonezijski, nepalski, islandski, španski, turški, grški, italijanski, japonski, kitajski itd. Njegove drame redno uprizarjajo poklicna gledališča po vsem svetu (samo v zadnjih dveh letih so jih na oder postavili v Avstriji, Belorusiji, Egiptu, Indiji, Indoneziji, Bosni, Srbiji, na Tajvanu in na Japonskem). V Prešernovem gledališču Kranj smo leta 2004 krstno uprizorili njegovo dramsko besedilo Nora Nora, tri leta pozneje pa še Akvarij; obe predstavi je režiral Dušan Mlakar.

Režiser Janez Burger je iz filmske režije diplomiral na praški akademiji FAMU in je javnosti znan po številnih filmih (V leru, Ruševine, Od groba do groba, Circus Fantasticus …). Za Circus Fantasticus je na 13. festivalu slovenskega filma v Portorožu leta 2010 med drugim prejel vesno za najboljšo režijo in nagrado za najboljši film po izboru filmskih kritikov in publicistov. V Prešernovem gledališču Kranj pa se bo v sezoni 2014/2015 prvič predstavil kot gledališki režiser; na oder bo postavil Komedijo o koncu sveta Evalda Flisarja.

Fotogalerija